Opozorilo
O Mirni Pe?i Natisni
Prispeval Silvo B.   
Sreda, 03 September 2008 22:20

Splono

Naselja v ob?ini:

Obmo?je mirnopeke ob?ine se razprostira v treh dolinah: globodolsko, mirnopeko in entjursko.

Ob?ina Mirna Pe? meri 48 km2 in ima po podatkih Statisti?nega urada RS na dan 1.1.2006 2792 prebivalcev, ki ivijo v 28 naseljih.

Osrednja mirnopeka dolina z Mirno Pe?jo lei ob kraki reki Temenici, ki prihaja na dan v slikovitem izviru Zijalo.Temenica pri Mirni Pe?i znova izgine v podzemlje dolenjskega krasa, ki prihaja e posebej do izraza na obmo?ju Globodolskega polja. Krako polje s tevilnimi poiralniki in bruhalniki ter krakimi jamami je zanimiva u?ilnica v naravi. Za okolico je zna?ilen razgiban kraki relief s tradicionalno kmetijsko krajino.
Bika vas, ?eme, Dolenja vas pri Mirni Pe?i, Dolenji Globodol, Dolenji Podbort, Globo?dol, Golobinjek, Gorenji Globodol, Gorenji Podbort, Gorika vas, Gr? Vrh, Hmelj?i?, Hrastje pri Mirni Pe?i, Jablan, Jele, Jordankal, Malenska vas, Mali Kal, Mali Vrh, Mirna Pe?, Orkljevec, Poljane pri Mirni Pe?i, Selo pri Zagorici, Srednji Globodol, entjurij na Dolenjskem, Veliki Kal, Vrhovo pri Mirni Pe?i, Vrhpe?.

Jugozahodno lei globodolska dolina. Globodol je krako polje dolgo malo manj kot 4 km in iroko 1 km. Globodol je najbolj ostro omejena kraka kotanja na Slovenskem. O tem pri?a tudi samo ime Globoki dol. Je tudi edino krako polje na Slovenskem z usmerjenostjo sever - jug. Verjetno je tektonskega izvora. Lei na nadmorski viini 185-205 m., obrobje je 100 m vije in obdano s kakovostnimi gozdovi. Polje ima vodo le ob poplavah. Dno sestavljajo debele plasti pe?ene ilovice. V osrednjem suhem delu so naselja Gorenji, Srednji in Dolenji Globodol

Severovzhodno lei entjurska dolina, skozi katero te?e potok z dvema imenoma: Poljanski potok oz. Igmanca, ker dvakrat v dolini ponikne. Pol kilometra pred Poljanami se mu pridrui Kamen potok izpod Okroglice /Laz.

V naih treh dolinah se stikajo robovi dinarskega, alpskega in panonskega sveta. Prevladujejo karbonatne kamenine. Nekateri predeli so izrazito kraki, z vrta?ami in krakimi jamami. V dolinah so naplavljene ravne povrine z ilovico, in pe?eno glino pomeane mehkeje usedline.
Ve?kratni tektonski prelomi so dali pokrajini gri?asto obliko. Tektonska prelomnica poteka po strugi reke Temenice.

Nad Poljanami, entjurijem, Globo?dolom, Hmelj?i?em, na Golobinjeku in v Gr? Vrhu so na prisojnih legah vinogradi s tevilnimi zidanicami.

Pogled na mirnopeko dolino (foto: Marko Prina)

Zgodovina

Mirna Pe? je prvi? v zgodovinskih listinah omenjena leta 1135. Praupnija Mirna Pe?, ki jo je ustanovil oglejski patriarhat, je obsegala vikorjate na irem dolenjskem obmo?ju. Od upnije Mirna Pe? se je najprej odcepila Soteska pri Dolenjski Toplicah, leta 1493 pa e Novo mesto. Naselje je leta 1500 avstrijski cesar Maksimiljan I. naro?il obzidati z obrambnim zidom, da bi prebivalce zavaroval pred Turki. Poleg turkih vpadov je Mirno Pe? prizadelo ve? poarov, izbruhnila je kuga. Vpliv kraja je slabil in leta 1748 je Marija Terezija za sede okroja imenovala Novo mesto. Skozi Mirno Pe? pa je vseeno potekal ivahen cestni promet. Najve? zasluka so od njega imele mnoge gostilne, vendar pa je slabo vplival na moralno ivljenje ljudi, piejo zgodovinski viri. Leta 1894 so nad Mirno Pe?jo odprli eleznico, hitra cesta pa je kraj popolnoma obla. Kraj je tonil v pozabo. Leta 1999 je Mirna Pe? postala samostojna ob?ina, 11 let kasneje pa dobila priklju?no cesto na avtocesto Ljubljana - Obreje... vir Wikipedia

Znameniti ob?ani | ?ebelar


Znameniti ob?ani

Iz zgodovine se vidi, da so bili nai predniki skromni, preudarni in delavni. Vnov?iti so znali vse, kar jim je dala teka dolenjska zemlja. elja po boljem ivljenju jih je zanesla tudi ?ez luo. Mnogi so eleli v svet, izu?ili so se obrti in si ustvarili novo ivljenje izven doma?ih meja.

Tone Pav?ek
Tone Pav?ek
Vas entjurij na Dolenjskem je rojstni kraj urednika in pesnika Toneta Pav?ka.Z njegovimi pesmimi se je za otroke za?elo novo poglavje v slovenski poeziji. Le kdo od otrok ne pozna pesmic Jurij Muri v Afriki, ?en?arije, De?ek gre za soncem, Ma?ek na potepu, Pol pred neboti?nikom in e in e. Zna se viveti v otrokov svet, spotuje njegovo osebnost, njegov pogovor je igriv, kramljajo? in ritmi?no razgiban. Za svoje delo je dobil ve? nagrad: Trdinovo, Levstikovo, Kajuhovo, nagrado Ve?ernica in leta 1994 Preernovo nagrado. Tone Pav?ek je prvi ?astni ob?an Ob?ine Mirna Pe?. Najlepo hvalnico svojemu rojstnemu kraju, entjuriju in Mirni Pe?i pa je Pav?ek nedvomno poklonil s pesmijo Nekje na Dolenjskem.

Lojze Slak
Lojze Slak
V vasi Jordankal se je rodil znameniti slovenski muzikant Lojze Slak, mojster frajtonarice, ki je postal legenda narodno zabavne glasbe. Skupaj z vokalnim kvintetom Fantje s Praprotna je bil Slakov ansambel vedno navdueno sprejet doma in po svetu. Lojze Slak se rad vra?a v Mirno Pe?, Mirnope?ani pa radi gojijo njegovo glasbo, kar dokazuje tudi mlaje Drutvo harmonikarjev. Slakova V dolini tihi pa je kar sama od sebe postala mirnopeka himna. Slakove melodije in pesmi, ki tako razneijo duo slovenskega ?loveka, so izraz doma?ega okolja, lepote slovenske zemlje, ljudskih obi?ajev, predvsem pa pevske dedi?ine doma?e druine. Ob?ina Mirna Pe? je Lojzetu Slaku podelila naziv ?astnega ob?ana.
V Gorenjem Globodolu je rojen duhovnik Anton Pust, kronist in popisovalec ivljenja in dela naih prednikov, pisec knjige Mirna Pe? z okolico neko? in danes ter ostalih, za doma?ine e prav posebno zanimivih knjig.

Za svoje delo je Ob?ina Mirna Pe? Antonu Pustu podelila nagrado.
V Vrhpe?i nad skalno pe?ino Zijalo je domoval svetovno znani ?ebelar in krajevni zgodovinar Lojze Kastelic, pisec knjige Korenine ?ebelarjenja. in avtor preko 200 ?lankov o ?ebelarstvu. V svojih delih pa je odkrival tudi arheoloke, zgodovinske in kulturne znamenitosti Mirne Pe?i. Ob?ina Mirna Pe? je Lojzetu Kastelicu za svoje delo pri promociji ob?ine podelila nagrado.

Lidvik Stari?
Lidvik Stari?
Znani Mirnope?an je bil tudi Ludvik Stari?, motorist in letalec, bolj poznan kot Lete?i Kranjec, ki je bil pred drugo svetovno vojno najbolji spidvejist sveta, pa Anton Bartel (1853-1938), kulturni delavec, olski svetnik, jezikoslovec, leksikograf in pripovednik, kipar Alojzij Progar, industrialec Joko Povh, veterinar Franc Dular, Matev Grai?, dolenjski poslanec na Dunaju, iz noveje zgodovine pa se spomnimo e dveh narodnih herojev Ivana Kova?i?a - Efenke in Poto?ar Staneta - Lazarja ter Zore Rupena - Katje in Mare Rupena - Osolnik, ki je vidno delovala na podro?ju kmetijstva in zdrave prehrane. Vir strani ob?ine Mirna Pe?...


Znameniti ob?ani | ?ebelar


Film ?ebelar

Zadnjič posodobil Petek, 14 Februar 2014 08:23