td_naslovna.jpg
Za?etek
Opozorilo
  • Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

    Ta spletna stran uporablja piškotke za avtorizacijo, navigacijo in ostale funkcije. To nam omogoča boljšo uporabniško izkušnjo pri uporabi naše spletne strani. Ali se strinjate, da se piškotki namestijo na vašo napravo.

    Oglejte si direktivo o zasebnosti dokumentov

Napaka
  • XML Parsing Error at 1:569. Error 9: Invalid character

Osnovni meni

Obrazec za prijavo



Pomo?

Koledar dogodkov

Junij 2021
P T S Č P S N
31 1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30 1 2 3 4

Prihodnji dogodki

Ni dogodkov

Statistika

Članov : 11
Vsebina : 143
Spletne povezave : 31
Števec pogledov vsebine : 247630

Prisotni na strani

Prisotni 57 gostov .

Anketa

Se boste udeleili 4. pohoda po Poti Slakove in Pav?kove mladosti
 
 
Turistično društvo Mirna Peč
Predavanje o urejenosti in oskrbi sodobnih vrtov PDF Natisni E-pošta
- Aktivnosti
Prispeval L. Rupena   
Sreda, 19 Marec 2014 18:26

Urejanje in oskrba sodobnih vrtov
Urejanje vrtovDnevi postajajo vse dalji in topleji. Narava se prebuja iz zimskega spanja. Prvi znanilci pomladi so e pokukali iz zemlje in krasijo okolico naih domov. Nai vrtovi ?akajo na pridne roke, da jih uredimo. Porajajo se nam nove ideje in zamisli, toda kako jih udejaniti? Zato radi prisluhnemo nasvetom strokovnjakov. Pri TD se zavedamo, da urejeni vrtovi okoli hi ter lepo ocvetli?eni balkoni in okenske police polepajo videz naselij.
Vsako leto nae drutvo organizira predavanje o urejanju okolja ter zasaditvah balkonskih in okenskih rastlin. Za letonje predavanje smo izbrali temo o na?rtovanju, prenavljanju, urejanju in oskrbi okrasnih vrtov.
V torek, 18.3. 2014, nam je o tem predavala ga. Andreja Bartolj Bele, univ. dipl. ing. kmetijstva. Pou?uje hortikulturo na Kmetijski oli Grm v Novem mestu. Svoje bogato znanje si je nabirala tudi pri Jeleni De Belder v Belgiji. Ukvarja se todi s svetovanjem in urejanjem okrasnih vrtov. Je velika poznavalka okrasnih rastlin, ljubiteljica narave in vsega kar je narava ustvarila.
Na zanimiv na?in s sliko in besedo nas je popeljala od idejne zasnove sodobnega vrta do izdelave na?rta, izbire okrasnih trajnic, grmovnic, dreves in pravilne zasaditve le teh. S kasnejo oskrbo vrta je veliko dela, zato mora biti motika vedno pri roki. Pravilno moramo negovati zelenice in okrasne grmovnice. Posebno vzdrevanje zahtevajo ribniki in skalnjaki. Inovativnost je potrebna pri izdelavi ograj in zasaditvi ivih mej. Z urejenimi vrtovi in okolico hi si ustvarjamo prijetneje bivalne pogoje. V razkoju raznobarvnih rastlin se dobro po?utimo.
Udeleence predavanja je ga. Andreja Bartolj Bele navduila s svojimi idejami, koristnimi nasveti in novimi trendi v okrasnem vrtnarjenju. Gotovo je vsak izmed nas za?el razmiljati o novih zasaditvah okrasnih rastlin okoli svojega doma. Vse se za?ne pri na?rtovanju, idejni zasnovi in razmiljanju, kdo bo v tem lepem koti?ku naega doma uival.
Predavanje je zaklju?ila z mislijo: ?e eli biti sre?en vse ivljenje, zasadi vrt.
V preddverju sejne sobe je Manca Pape, u?enka Kmetijske ole Grm, pripravila razstavo unikatnega nakita, ki ga sama izdeluje. Bil je tudi naprodaj.
Ladislava Rupena

Zadnjič posodobil Nedelja, 30 Marec 2014 12:38
Več ...
 
S posebnim vlakom na pustni karneval PDF Natisni E-pošta
- Aktivnosti
Prispeval L. Rupena   
Ponedeljek, 03 Marec 2014 00:00

Na pobudo Joeta Barba, predsednika naega drutva in predsednika Dolenjske turisti?ne zveze, smo se v soboto Dolenjci, ?lani petih TD, e tretji? odpeljali na ptujski karneval s posebnim vlakom.

V Novem mestu so vstopili ?lani TD iz Vavte vasi, Dolenjskih Toplic , v Mirni Pe?i smo se jim pridruili Mirnope?ani, v Trebnjem pa so preostale proste sedee zasedli e Trebanjci in uember?ani. Prav veselo je bilo na vlaku, saj je bilo na njem veliko makar, mladih in starejih, tudi druine. Izstopale so japonske geje s samurajem. Od ?asa do ?asa je priletela tudi kakna ?ebelica. Z nami so bili mirnopeki harmonikarji, ki so poskrbeli za dobro voljo. Pomagala sta jim na predsednik J. Barbo v vlogi sprevodnika in V. Kostevc iz uemberka v vlogi zvitega Roma. Oba so Ptuj?ani posadili tudi na ?astno tribuno pred mestno hio. Na vlaku je na veliko in zelo ekspresno izdajal recepte zdravnik Lojze Dragan z Golobinjeka, trosil vice, skratka zabaval mirnopeki del vlaka . ?lani sekcije z Malega kala so poskrbeli, da na vlaku ni bilo eje, sicer pa so nas predstavniki posameznih drutev presene?ali s pustnimi dobrotami in doma pripravljenimi okrep?ili iz svojih nahrbtnikov.Kot bi mignil smo mimo Sevnice, Celja , Pragerskega pribrzeli na Ptuj.

Pri?akali so nas nai stari znanci, predsednik in ?lani Drutva korantov Poetovio, ki so nam izrekli prijazno dobrodolico. Ker smo bili med prvimi, smo si zagotovili dobra mesta pred glavno tribuno. Vse nas je navduil izjemno dobro organiziran sprevod makar, ki je bil dobro komentiran, pred glavno tribuno pa je vsaka skupina prikazala poseben program. Najbolj navduujo?ih je bilo seveda eststo kurentov, pa pokarji z bi?i, ora?i, piceki. Presene?ali so nas tematski nastopi posameznih vasi in mest irega ptujskega zaledja, ki so teli od 40 do 90, pa tudi ve? makar. Nadvse zanimive so bile makare iz Srbije, Makedonije, Bolgarije, Belgije, Francije, Nem?ije in Slovake. Vseh nastopajo?ih skupin je bilo okoli devetdeset, gledalcev pa se nas je zbralo okoli petdeset tiso?.

Polni prelepih vtisov smo se po voznem redu odpeljali s Ptuja, komisija je na vlaku nagradila najbolj domiselne makare posameznih TD. Zanimiva ideja pot z vlakom na karneval na Ptuj, g. predsednik. Vsi smo bili zadovoljni, pa e druili smo se Dolenjci posameznih drutev in ob?in.

Lepo je bilo.
Ladislava Rupena


Zadnjič posodobil Nedelja, 24 Januar 2016 10:53
Več ...
 
KURENTI ODGANJALI ZIMO TUDI V MIRNI PE?I PDF Natisni E-pošta
- Aktivnosti
Prispeval Mira B.   
Petek, 28 Februar 2014 21:52

?lani drutva Koranti Poetovio Ptuj so letos na povabilo predsednika Turisti?nega drutva Mirna Pe? Joeta Barbo po nekaj letih spet obiskali mirnopeko ob?ino.kurenti mk

Najprej so zaplesali pred Osnovno olo Toneta Pav?ka, kjer so se jih razveselili osnovnoolci, pa tudi njihovi stari in u?itelji.

Zatem pa so se kurenti odpravili k spominskemu obeleju Lojzeta Slaka na Barbovi doma?iji na Malem Kalu. Tam so jih poleg va?anov sprejeli tudi Slakovi sorodniki, gospa Ivanka Slak in Lojzetova sestra Tina. S Slakovopesmijo pa so jih pozdravili

?lani Drutva harmonikarjev Mirna Pe?, med njimi tudi Lojzetov brat Matija Slak.

Kurenti so pot nadaljevali v Novo mesto, Strao in uemberk.

Po ljudskem izro?ilu kurenti s poskakovanjem in hudim tru?em iz deele odganjajo zimo in zlo, vanjo paprikli?ejo pomlad in dobro letino.
Kurenti pravijo, da so svoje delo opravili. Kako jim je uspelo, pa bomo e videli

td

Zadnjič posodobil Sobota, 08 Marec 2014 07:39
 
Prikaz obrezovanja sadnega drevja 2014 PDF Natisni E-pošta
- Aktivnosti
Prispeval Silvo B.   
Nedelja, 09 Marec 2014 14:43

Obrezovanje sadnega drevja Na dan ena, v soboto 8 marca se je okoli trideset ljubiteljskih sadjarjev odzvalo vabilu TD Mirna Pe? in se je zbralo v sadovnjaku ga. Joice Plantan, Poljane pri Mirni Pe?i 80, na prikaz obrezovanja sadnega drevja. Predavatelj inenirJoe Barbo je prijazni gostiteljici ob prazniku dnevu ena izro?il prilonostno cvetlico v lon?ku.

V uvodu je namenil nekaj besed na splono o potrebi obrezovanja v sodobnem ljubiteljskem sadjarstvu na sploh. V obrezovanje nas silita dve potrebi. Potreba po lepem izgledu sadnjega drevja in elja vsako leto dose?i vsako pribjino enako rodnost naega sadnega drevja.

V nadaljevanju je sledil prikaz rezi na hrukah obdobju polne rodnosti, kjer je cilj dose?i zadovoljivo zra?nost kronje in glede na leto zastavljenosti cvetov, enakomerno rodnost. Letos je opaziti manjo obilnost cvetov, zato je demonstrator pokazal primere ohranjanja cvetov, v?asih tudi na ra?un lepega izgleda drevesa.

Sledil je prikaz rezi na mladih hrukah v obdobju razvoja kronje in potrebne tehnike za dosego lepe kronje. Predstavljen je bil tudi na?in rezi na jablani ter poudarjena razlika med breskvo in jablano. ?e se pri breskvi lahko privo?imo prikrajevanja mladic, tega pri jabljani ne smemo po?eti, razen v primeru krajanja vrhov, ko elimo dose?i ustrezno razrast stranskih vej. Jablana ima na koncu vej zametke cvetov in sprikrajevanjem vej izreemo vse morebitne cvetove.

Beseda je tekla e o obrezovanju sljiv in ?eenj in se zalju?ila z odgovori na zastavljena vpraanja.

Demostracija se je zaklju?ila ob koza?ku cvi?ka ali ilcu viljamoke s ?imer je udeleence pogostila gostiteljica.

TD Mirna Pe? se v imenu sluateljev lepo zahvaljuje gostiteljici za izraeno gostoljubje in predavatelju za strokovno predavanje in predstavitev.

Hvala!

Zadnjič posodobil Petek, 14 Marec 2014 19:22
 
Pot Slakove in Pav?kove mladosti PDF Natisni E-pošta
- Aktivnosti
Prispeval Silvo B.   
Petek, 10 Maj 2013 00:00

22.6.2013 je potekal 1. pohod po poti Slakove in Pav?kove mladosti


Predstavljena pot je posve?ena naima znamenitima rojakoma Tonetu Pav?ku in Lojzetu Slaku.
Raziskujete jo lahko spomo?jo te karte. Na vseh delih poti so simboli do novih povezav na katerih boste odkrili veliko novih podatkov o: poti, krajih, zamenitostih in podrobnosti.

Potek poti

1. Za?etek poti je v sredi?u Mirne Pe?i ob 10 pred kulturnim domom (ogled cerkve).
2. Pot se nadaljuje mimo spomenika NOB, rojstne hie Ludvika Stari?a, mimo stare ole proti ?enjicam.
3. Nadaljuje se po poljski in gozdni poti na Veliki Kal do brunarice RD.
4. Spusti se na Mali Kal do doma?ije Barbovih - hie Slakove mladosti. Ogled Slakovega spominskega obeleja.
5. Skozi podvoz pre?ka AC in se vzpne do Hmelj?i?a.
6.Med vinogradnikimi goricami se nadaljuje v smeri entjurija mimo nekdanje Pav?kove hie.
7. V entjuriju ogled cerkve s freskami, spomenika Tonetu Pav?ku in vakega sredi?a.
8. V Dolenji vasi pot pre?ka AC in se mimo gostiln polar in Ogulin spusti do O Toneta Pav?ka.
9. Zaklju?i se na izhodi?u, pri cerkvi Sv. Kancijana v Mirni Pe?i.


Dolina celotne poti znaa cca 12 km oz. 3 ure ?iste hoje. Pot ni ozna?ena, hoja je na lastno odgovornost
za_kato_pot_sp

Tone Pav?ek

Tone Pav?ek
se je rodil 29. septembra leta 1928 v entjuriju pri Mirni Pe?i, kjer je ivel do svojega 16. leta. Prvi razred osnovne ole je obiskoval v doma?em kraju, naslednje leto pa so ga preolali v internat k nunam v Ljubljano.

V Ljubljani je kon?al klasi?no gimnazijo, se po maturi vpisal na pravno fakulteto in diplomiral leta 1954.

Poleg pisateljevanja je bil Pav?ek zelo dejaven tudi na drugih podro?jih. V letih 1955-1957 je bil novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, nato pa do leta 1972 novinar in urednik na RTV Slovenija. Med letoma 1963 in 1967 je bil ravnatelj Mladinskega gledali?a v Ljubljani. Od leta 1972 do upokojitve leta 1990 je bil odgovorni urednik Cankarjeve zalobe, od leta 1979 do 1983 pa je bil tudi predsednik Drutva slovenskih pisateljev.

V letih 1986-1990 je bil poslanec slovenske skup?ine in je na mnoi?nem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani leta 1989 prebral Majniko deklaracijo.(Vir...)

Slovenski pesniki in pisatelji: Tone Pav?ek - Kaj je najlepe

Kratek dokumentarni film "Slovenski pesniki in pisatelji: Tone Pav?ek - Kaj je najlepe" je last produkcije Jaka Plus 1997. TV Slovenija. http://tvslo.si/

| Tone Pav?ek na obisku | Ve?... |

Lojze Slak

Lojze Slak

se je rodil 23. julija 1932 v vasi Jordankal blizu Mirne Pe?i na Dolenjskem. Svojo mladost pa je v glavnem preivel pri stari mami na Malem Kalu.

S petnajstimi leti je Lojze e kot samostojni godec prvi? igral na ohceti.

Leta 1959 je nastal ansambel bratov Slak.

V letu 1964 se je Lojze na enem od njegovih nastopanj na radiu Ljubljana spoznal s pevsko skupino Fantje s Praprotna. Tako je nastal eden naih najboljih in hkrati najbolj izvirnih doma?ih ansamblov.

Lojze, ki je do popolnosti obvladal svoj glasbeni intrument - diatoni?no harmoniko, za bolje izraanje je iznael in ji dodal poseben gumb, ki je postal znan kot Slakov gumb. S tem je pomembno prispeval k razvoju diatoni?ne harmonike in njeni popularnosti v glasbenem svetu.

Za svojo glasbeno ustvarjalnost prejel tevilna doma?a in tuja priznanja. Poleg zlatih odli?ij : Zlati petelin, Zlata ?aplja, Slovenski slav?ek in Lojtrca doma?ih ter Viktorji, je najve?je priznanje: ?astni znak svobode Republike Slovenije.(Vir..)

V dolini tihi

V nepozaben spomin Lojzeta Slaka in njegove v sliki zapisane zgodovine iz ivljenja,od malih nog ko je prvi? v roke prijel harmoniko do danes ,ko je zapustil nam ogromen pe?at kako lahko preprosti ?lovek iz velike druine ustvari, naredi ogromno in nepozabnega .


V dolini tihi 2. del | V dolini tihi 3. del | V dolini tihi 4. del | V dolini tihi 5. del | V dolini tihi 6. del | Ve?... |


Zadnjič posodobil Četrtek, 26 December 2013 12:02
 
«ZačetekPrejšnja123456NaslednjaKonec»

JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL