Turisti?no dru�tvo Mirna Pe? je bilo vpisano v register dru�tev pri upravni enoti Novo mesto v decembru 1993. Aktivnosti pa so se pri?ele �e nekaj prej. Na pobudo sveta Krajevne skupnosti Mirna Pec je Franc Ambro�i? sklical sestanek, na katerem naj bi se dogovorili o ustanovitvi Turisti?nega drustva Mirna Pe?. V razpravi se je pokazala velika zainteresiranost ljudi po organizirani turisti?ni dejavnosti zato je bil po glasovanju sprejet sklep: ustanovi se turisticno drustvo Mirna Pe?, ki nosi naziv Turisti?no drustvo Mirna Pe?.
Predsednik Dolenjske turisti?ne zveze Alojz Serini je podal nasvet o postopku ustanovitve dru�tva. Predlagan je bil statut oz. pravilnik TD Mirna Pe?, ki je bil po razpravi soglasno sprejet.
Imenovano je bilo vodstvo dru�tva:

Sprejet je bil plan dela za leto 1993/94. Zanimiv je zadnji odstavek zapisnika omenjenega sestanka z dne 30.10.1993 Idej je veliko, na tem sestanku, ki je bil posve?en predvsem ustanovitvi turisti?nega dru�tva je bila enotna ugotovitev, da bo potrebno vlo�iti veliko truda in dela za ureditev Mirne Pe?i in okolice. Dolgoro?no gledano pa se vse to izplaca v korist vseh nas in na�ih potomcev, ?e ho?emo vzadnjem trenutku re�iti ta zares lep koti?ek naravnih znamenitosti in jih predstaviti tudi �ir�i okolici, ne samo doma?inom. Morda bi lahko prav te, do sedaj malo znane lepote odlo?ilno pripomogle k vi�jemu standardu prebivalcev te lepe doline, ki je industrijsko na sre?o ali pa na �alost zelo slabo razvita.

Sprejet je bil plan dela za leto 1993/94. Zanimiv je zadnji odstavek zapisnika omenjenega sestanka z dne 30.10.1993 Idej je veliko, na tem sestanku, ki je bil posve?en predvsem ustanovitvi turisti?nega dru�tva je bila enotna ugotovitev, da bo potrebno vlo�iti veliko truda in dela za ureditev Mirne Pe?i in okolice. Dolgoro?no gledano pa se vse to izplaca v korist vseh nas in na�ih potomcev, ?e ho?emo vzadnjem trenutku re�iti ta zares lep koti?ek naravnih znamenitosti in jih predstaviti tudi �ir�i okolici, ne samo doma?inom. Morda bi lahko prav te, do sedaj malo znane lepote odlo?ilno pripomogle k vi�jemu standardu prebivalcev te lepe doline, ki je industrijsko na sre?o ali pa na �alost zelo slabo razvita.

�

Jo�e Barbo,
predsednik Turisti?nega
dru�tva Mirna Pe?

Ureditev pe�poti Zijalo - Sv. Ana

Kot prvo ve?ja in odmevna akcija dru�tva je bila ureditev Zijala in pe�poti Od Zijala do Sv. Ane. Projekt smo izpeljali skupaj s Krajevno skupnostjo Mirna Pe? in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dedi�?ine iz Novega Mesta poleti leta 1995. Ob otvoritvi smo izdali tudi zIo�enko. Vsako pomlad izpeljemo akcijo vzdr�evalnih del Zijala in pe�poti.

Ureditev pe�poti -pohodni�tvo

Junija leta 1997 smo organizirali prvi Mirnope�ki pohod preko Hmeljnika. Pohod je v naslednjih letih postal tradicionalen. V dru�tvu smo izdali tudi zlo�enko poti. Po nastanku ob?ine Mirna Pe? ga vsako leto organiziramo ob prireditvah ob ob?inskem prazniku. Pri izvedbi pohoda sodeluje tudi ve? ostalih dru�tev na�e ob?ine.

V okviru dru�tva smo ustanovili tudi pohodni�ko sekcijo, ki je pe�pot preko Hmeljnika tudi v celoti markirala.
Zadnja leta aktivno kot soorganizatorji pomagamo pri Golobinjskih pohodih. Pri izvedbi pohoda pomagamo tudi finan?no.

Obujanje starih obi?ajev

Pri Ribi?evih v Ornu�ki vasi smo konec devedesetih izpeljali kar nekaj kme?kih del. K delu smo povabili dudi na�e �?erinsko dru�tvo Dru�tvo vinogradnikov Mirna Pe?. Tako smo ro?no �eli r�, snopje zdeli v kozolec. Sledila je mla?ev in ravnanje slame za �kopo. Pre�iveli smo kar nekaj krasnih popoldnevov in ve?erov ob ro?nem delu, ob doma?i hrani, vinu in glasbi prilo�nostnega ansambla. Slamo smo porabili pri gradnji brunarice.

Bili smo pobudniki ko�nje in spravila na star na?in v okviru ob?inskega praznika. Na Poljanah pri Pagonovih so se nam pridru�ili �e: Dru�tvo vinogradnikov, Dru�tvo podee�elskih �ena, Dru�tvo upokojecev, Konjerejsko dru�tvo. Naslednje leto je prireditev prevzelo dru�tvo upokojencev, ki pa nas ni povabilo k sodelovanju.

Jeseni leta 2002 smo skupaj z Dru�tvom harmonikarjev Mirna Pe? pri Jo�etu Raj�lu na �rangi, li?kali koruzo. V Lanskem letu li?kanja koruze kljub obljubi zaradi slabega pridelka, nismo ponovili. Upamo, da nam bo uspelo letos. Poskusili bomo obuditi �e kak�en star obi?aj.

Za bo�i? 2003 smo dali pobudo za prihod k polno?nici v farno cerkev z baklami. Pobudi se je odzvala na desetine udele�encev.

�

Ideja o �etvi r�i na star na?in se je porodila vTD ob snovanju na?rtov za izgradnjo premi?ne brunarice �KO?URE� za potrebe dru�tva. Po na?rtih naj bi za kritino uporabili r�eno slamo, katere pa dandanes primanjkuje. Po kraj�em poizvedovanju pri kmetih, smo jo na�li v Ornu�ki vasi, v sosednji ob?ini pri Ribi?u. �e ve?, gospodarje imel eno njivo posejano z r�jo. Blizu pa je bil tudi ?as, ko je bilo potrebno r� po�eti. Ob dejstvu, da je bila ena od nalog, ki sijo je TD napisalo v svoj program tudi obujanje starih kme?kih obl?ajev, se je porodila ideja, da TD organizira �ETEV R�I PO STARIH OBI?AJIH. Gospodarju Ribi?u je bila ideja takoj pri srcu.

Tako se nasje ducat ?lanovTD, oboro�enih s srpi in kosami, lepega julijskega popoldneva leta 1998 zbralo na doma?iji Ribi?evih. Gospodinja nam je za dobrodo�lico postregla s pravim doma?im r�enim kruhom iz kru�ne pe?i, gospodar pa s �ilcem kratkega. In smo �li. Na njivo seveda. Po uvodnih bojnih posvetih, kako naj k zadevi pristopimo je delo le steklo Kosci so se lotili dela s prirejeno koso s ponjavo, katera je r� prestregla, �anjice s srpi. Po�eto r� smo zlagali na "poreslo", izdelano iz �opa po�ete r�i. Umetnost izdelave le te, nam je prijazno demonstrirala gospodinja. Ob primerni velikosti kup?ka, smo r� s "poreslom" zvezali in prvi snop je bil nared. Delo je ob �tevilni dru�bi lepo napredovalo in snopi so lepo zlo�eni s klasi navzgor sestavljali imenitne kupe, ki so ?akali prihod gospodarja z lojtrnikom.

Sonce je mo?no �galo in pot nam je silil na ?elo, zato je bilo zelo dobrodo�lo okrep?ilo iz vinskih goric, v obliki �lahtne kapljice, katero so priskrbeli ?lani sekcije vinogradnikov.
Po�eto �ito se ne sme pustiti kar na njivi, zato smo snope lepo zlo�ili na voz in jih odpeljali domov. Gospodarjih je lepo zlo�il v kozolec, kjer se je dva tedna su�ilo, nakar je bilo primerno za mla?ev. Po vsakem kme?kem opravilu je enkrat �likof� in pravega doma?ega nam je pripravila gospodinja, ki se je ob harmoniki razvil v pravo kme?ko veselico.
Ob tako prekrasnem vzdu�ju smo modrovali in ugotavljali, da smo pravzaprav �ele na pol poti do na�e "�kupe". Sklenili smo, da bomo pridelek tudi OMLATILI NA STAR NA?IN.

Silvo Barbo

�

Vse od samega za?etk� delovanja Turisti?nega dru�tva Mirna Pe? je bila prisotna potreba po mobilnem gostinskem objektu, ki bi slu�il najavnih prireditvah na prostem za postre�bo obiskovalcem, promocijo dru�tev in njihovih dose�kov. Leta 1996 smo si zamislili in odlo?ili izdelati omenjeni projekt. Vlo�enega je bilo veliko prostovoljnega in inovativnega dela, saj ni bilo poznanega podobnega tipskega projekta, ki bi nam pomagal pri zamisli in izdelavi. Kljub temu smo v rekordnem ?asu z minimalnimi sredstvi za material pre�li od ideje do kon?nega izdelka. Omenimo lahko tudi nekaj te�av, npr. pomanjkanje r�ene slame - "�kupe" za pokritje strehe, kar je rodilo nov izziv: Zdru�ili smo koristno s prijetnim. Organizirali smo �etev, mla?ev ter pripravo "�kupe". Do�iveli smo nepozabne trenutke dela in dru�enja. Ognjeni krst je hi�ka do�ivela �e istega leta na cvi?kar�ji v Novem mestu in si prislu�ila �e psevdonim "ku?ura" v kriti?nem prispevku v javnem ?asopisu. Dandanes je hi�ka na razpolago prakti?no vsem dru�tvom na�e ob?ine. Vidite pa jo lahko tudi na prireditvah izven na�e ob?ine. Menimo, da je objekt izviren, v ponos dru�tvu, rezultat timskega dela in vreden nadaljnje skrbne uporabe ter vzdr�evanja in posodabljanja.

Za gradbeni odbor

Jo�e Smerke

�